Digitalizacija delovnih okolij, avtomatizacija procesov, delo na daljavo in uporaba umetne inteligence (UI) spreminjajo način dela. Na eni strani prinašajo večjo učinkovitost, avtonomijo in varnost, na drugi pa tudi nova psihosocialna tveganja. Po zadnjih podatkih Evropske raziskave o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER 2024) že 60 % slovenskih podjetij upošteva tveganja, povezana z digitalnimi tehnologijami – kar nas postavlja na drugo mesto med državami EU.

Kako umetna inteligenca vpliva na zaposlene?

Sistemi vodenja, ki temeljijo na umetni inteligenci in algoritmih, zbirajo in obdelujejo podatke o zaposlenih, delovnem okolju in nalogah. Na podlagi teh informacij oblikujejo odločitve – bodisi samodejno (npr. razporeditev delovnega časa in nalog) ali kot pomoč vodjem in kadrovskim službam.

Čeprav ti sistemi lahko izboljšajo učinkovitost in prilagojenost dela, so povezni tudi z določenimi tveganji:

• Povečana intenzivnost dela – hitrejši tempo, večji časovni pritiski in manj odmorov povečujejo stres in možnost napak.
• Zmanjšana avtonomija – manj vpliva zaposlenih na vsebino, načrt in način dela lahko zmanjša občutek nadzora in strokovno zadovoljstvo.
• Manj medosebnih stikov – slabša komunikacija z vodji in sodelavci vodi v izolacijo.
• Nenehen nadzor – spremljanje dela in vedenja vzbuja pomisleke glede zasebnosti in možne zlorabe zbranih podatkov.
• Nepreglednost algoritmov – zaposleni pogosto ne razumejo, kako sistemi delujejo in kako se uporabljajo zbrani podatki.
• Izguba spretnosti – dolgotrajna uporaba sistemov lahko zmanjša ustvarjalnost, kritično mišljenje in kognitivne sposobnosti zaposlenih.

Možnosti za pozitiven vpliv

Kljub tveganjem pa UI ponuja tudi priložnosti za izboljšanje duševnega zdravja pri delu – če jo uvedemo premišljeno. Praksa, na primer iz avtomobilske industrije, kaže, da lahko ti sistemi pripomorejo k:

• učinkovitejši razporeditvi dela in odmorov,
• napovedovanju potreb kupcev in delovne obremenitve,
• digitalnemu svetovanju zaposlenim,
• analizi komunikacij za preprečevanje izgorelosti ali ustrahovanja,
• podpori operaterjem pri prilagajanju delovnih procesov.

Človek v središču digitalne preobrazbe

Za varno in zdravo uvedbo digitalnih sistemov je ključno vključevanje zaposlenih v vse faze – od načrtovanja do vsakodnevne uporabe. Preprečevanje psihosocialnih tveganj zahteva:

• transparentnost delovanja sistemov,
• informiranost zaposlenih,
• sodelovanje pri odločanju,
• dosledno izvajanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu.