Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila leta 1950 z namenom ozaveščanja o pomenu zdravja na svetovni ravni.

Letošnji dan je posvečen zdravju mater in novorojenčkov, s čimer se začenja tudi celoletna kampanja z naslovom Zdravi začetki, svetla prihodnost. S kampanjo želi Svetovna zdravstvena organizacija pozvati vlade in zdravstvene ustanove k večjim prizadevanjem za preprečevanje smrti mater in novorojenčkov ter k dolgoročnemu vlaganju v zdravje in dobrobit žensk.

Zdravje mater in novorojenčkov je eden ključnih kazalnikov splošnega zdravstvenega stanja in blaginje prebivalstva. Na zdrav začetek življenja vplivajo številni dejavniki: varna nosečnost in porod, telesno in duševno zdravje ter dobro počutje žensk pred, med in po porodu, pa tudi nenalezljive bolezni.

V Sloveniji beležimo zelo nizko stopnjo umrljivosti novorojenčkov, primerljivo z najrazvitejšimi državami, prav tako je stopnja maternalne umrljivosti med najnižjimi v Evropi. Naša prihodnja prizadevanja bodo usmerjena predvsem v prepoznavanje in obravnavo duševnih stisk v obporodnem obdobju ter v krepitev podpore materam in njihovim otrokom.

Slovenija je v zadnjih desetletjih na področju zdravja mater in novorojenčkov dosegla pomemben napredek. Maternalna umrljivost, ki vključuje smrti med nosečnostjo, porodom ali v šestih tednih po njem, je danes zelo nizka. V zadnjih petih letih smo zabeležili povprečno 9,7 smrti na 100.000 živorojenih otrok, kar nas uvršča ob bok najbolj razvitim državam. V 50. letih prejšnjega stoletja je bila ta številka skoraj desetkrat višja, v 80. letih pa še vedno dvakrat višja. Največji napredek je bil dosežen pri zmanjšanju smrti, neposredno povezanih z nosečnostjo ali porodom.

K temu so pripomogle izboljšave v organizaciji porodniške oskrbe in skrbi za reproduktivno zdravje – od dostopnosti varnega in zakonitega splava, vzpostavitve organizirane porodniške mreže in selitve porodov v nadzorovano bolnišnično okolje, do uvedbe preventivnih programov za ženske in stalnega strokovnega izobraževanja zdravstvenih delavcev. Pomemben doprinos so prinesli tudi napredki v medicini, sodobne diagnostične in terapevtske možnosti ter boljše spremljanje nosečnosti in poroda.

Perinatalna umrljivost – kazalnik, ki zajema smrti otrok pred rojstvom ali v prvem tednu po rojstvu – je bila v Sloveniji v obdobju 2019–2023 v povprečju 6,4 na tisoč rojstev, kar je občutno manj kot pred petimi desetletji, ko je bila tudi trikrat višja. Po podatkih mednarodnega projekta Euro-Peristat se Slovenija uvršča med evropske države z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti in umrljivosti novorojenčkov. To je rezultat dolgoletnega, sistematičnega dela na področju reproduktivnega zdravja.

V prihodnje bo še več pozornosti namenjene področjem, ki ostajajo izziv – predvsem prepoznavanju in obravnavi duševnih težav žensk v nosečnosti in po porodu. Duševne stiske pomembno vplivajo na zdravje mater in lahko povečajo tveganje za zaplete. Ključno bo tudi nadaljnje krepitev podpore materam in družinam v najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja.

Rojstvo otroka navadno prinese veliko veselja, zadovoljstva in drugih prijetnih občutkov, a hkrati tudi številne izzive. Čas po porodu je za marsikatero žensko obdobje prilagajanja, ki ga lahko spremljajo stiske – pogosto prehodne, a včasih tudi dolgotrajne. Raziskave kažejo, da se v Sloveniji in drugod po svetu kar ena od petih žensk v nosečnosti ali v prvem letu po porodu sooča z depresijo ali anksioznostjo. V razvitih državah so to celo najpogostejše težave po porodu.

Vsako leto v Sloveniji po porodu zaradi hujših duševnih stisk trpi od 1700 do 3400 žensk. Pravočasna in ustrezna pomoč je ključna – pripomore k izboljšanju počutja, preprečuje tragične zaplete in dolgoročne posledice ter zmanjšuje negativne učinke na otroka, družino in družbo.

V Sloveniji imamo dobro vzpostavljene mehanizme za zgodnje prepoznavanje duševnih stisk v obporodnem obdobju. V nosečnosti izvajamo nacionalni presejalni program v ginekoloških ambulantah, po porodu pa ob obiskih patronažnih medicinskih sester na domu. Vprašalnik o psihičnem počutju je vključen tudi v materinsko knjižico, ki jo prejme vsaka nosečnica.