Toplo vreme in sonce vabita k dejavnostim v naravi, na plan pa privabita tudi klope. Ti med drugim prenašajo klopni meningoencefalitis (KME), zaradi katerega v zadnjih letih v Sloveniji povprečno zboli okoli 100 ljudi na leto. Nekaterim okužba povzroči trajno invalidnost ali pa celo vodi v smrt. Cepljenje učinkovito in varno ščiti pred okužbo s KME.

Klopi lahko prenašajo povzročitelje bolezni, ki pri človeku lahko povzročijo resne zdravstvene težave. V Sloveniji je med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, najpogostejša lymska borelioza – pojavlja se po vsej državi, vsako leto pa za njo zboli med 3.000 in 7.000 ljudi. Poleg tega Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME) v Evropi. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji povprečno zbolelo okoli 100 oseb na leto, pogostost okužb pa je največja na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji.

V Sloveniji največ ljudi zboli za klopnim meningoencefalitisom v starosti med 55 in 64 leti. Pri starejših bolnikih se pogosteje pojavlja težji potek bolezni, ki lahko vodi v paralizo in pogosto pušča trajne posledice. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu pa so opisani tudi primeri resnega poteka bolezni pri otrocih. Bolezen se začne z vročino, glavobolom, slabšim počutjem in utrujenostjo, kar traja nekaj dni. Nato se stanje začasno izboljša, pozneje pa bolezen izbruhne v hujši obliki: pojavijo se visoka vročina, hujši glavobol, bruhanje, nekaterim se začnejo tresti roke in jezik, imajo težave s spominom in razmišljanjem, postajajo zaspani, lahko pride tudi do nezavesti, pri nekaterih pa celo do ohromitve.

Nekateri bolniki imajo psihomotorično upočasnjenost in okvaro kognitivnih funkcij – najpogosteje spomina, pozornosti in vidno-prostorske orientacije. Pojavljajo se tudi okvare požiranja, govora in razumevanja (afazija, artralgija) ter motnje gibanja v obliki hude pareze ali plegije zgornjih in spodnjih udov. Pogoste so tudi dolgotrajne okvare dinamičnega in statičnega ravnotežja ter motnje vida, vonja in okusa. Vsem tem simptomom so običajno pridružene še bolečine v sklepih in mišicah.

Cepljenje učinkovito in varno preprečuje KME

V Sloveniji je bilo redno cepljenje proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uvedeno leta 2019 in sicer za otroke, ki so v tekočem letu dopolnili tri leta, in odrasle, ki so v tekočem letu dopolnili 49 let starosti.

V naslednjih letih se je program cepljenja proti KME še nekoliko razširil. Letos sta bili v program cepljenja proti KME dodani še dve dodatni generaciji odraslih – tudi tisti, ki bodo letos dopolnili 45 ali 46 let starosti. Tako so do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja letos upravičeni vsi odrasli, rojeni od leta 1970 do 1980 in vsi otroci rojeni leta 2016 ali pozneje. Otroci morajo biti ob cepljenju stari več kot eno leto. Cepljenje proti KME se lahko opravi pri pediatru oz. izbranemu osebnemu zdravniku.

Po podatkih raziskave EHIS iz leta 2019 je okoli 22 % slovenskih prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom cepiva proti KME, redno pa se cepi okrog 8 % prebivalcev.

Klopi niso samo v gozdu, dobimo ga lahko tudi na domačem vrtu

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, a dobimo ga lahko tudi na otroškem igrišču ali na domačem vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Raziskave kažejo, da je s klopnim meningoencefalitisom v Evropi okuženih med 0,1 % in 5 % vseh klopov. Klopi prezimijo v naravi in ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov.

Cepivo je zelo učinkovito in varno. Zaščita je več kot 95-odstotna, neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki.

Kako ukrepamo, če na sebi najdemo klopa?

Če na koži najdemo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. S tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, kjer do okužbe običajno ne pride takoj ob vbodu. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa.

Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.