Je vrsta testiranja vidnega polja, ki se pogosto uporablja v oftalmologiji za oceno celotnega horizontalnega in vertikalnega obsega vidnega polja osebe. Imenuje se po svojem izumitelju, švicarskem oftalmologu Hansu Goldmannu.
Goldmannov perimeter je sestavljen iz velike bele kupole v obliki sklede s fiksno osrednjo tarčo. Med testom pacient sedi v zatemnjeni sobi in se osredotoča na osrednjo tarčo. Na različnih mestih v vidnem polju se nato prikažejo majhni barvni dražljaji različne jakosti, pacient pa se odzove, ko dražljaje vidi. Zdravnik, ki izriše rezultate, lahko izdela zemljevid bolnikovega vidnega polja, na katerem so označena področja izgube vida ali nepravilnosti.
Ta test je dragocen pri diagnosticiranju in spremljanju različnih očesnih bolezni, kot so glavkom, motnje mrežnice in nevrološke bolezni, ki vplivajo na vid. Z oceno vidnega polja lahko zdravniki pridobijo informacije o zdravju in delovanju vidnega živca in mrežnice.
Pomembno je poudariti, da je Goldmannova perimetrija dragoceno orodje, obstajajo tudi druge metode testiranja vidnega polja. Vsaka metoda ima svoje prednosti in se lahko izbere glede na posebne potrebe bolnika in ocenjevano stanje.
IZVEDENSKA PRAKSA ZPIZ
Kriteriji slepote in slabovidnosti
Oseba je slabovidna (druga točka definicije), če ima:
Oseba je slepa (3., 4., 5. točka definicije), če ima:
Zoženost vidnega polja
Izvid preiskave vidnega polja z računalniškim testiranjem drugače prikaže izpade, ker v tem primeru vidno polje ni omejeno s črto, ampak pokaže prag vzdražnosti posameznih delov mrežnice, kjer je meja vedno zabrisana in jo je težko oceniti na stopinjo natančno. Poleg tega je računalniški perimeter narejen tako, da običajno testira le polje znotraj 30 stopinj vidnega kota.
Doc. dr. Marko Hawlina, član RSK in vodja oddelka za funkcionalno diagnostiko Očesne klinike v Ljubljani predlaga, da za zavarovance za tovrstno oceno pridobimo izvid perimetrije po Goldmanu, ki še vedno ostaja standardna metoda za periferne izpade, in da pri perimetriji po Goldmanu upoštevamo kot merodajno izoptero III/4 in ne npr. V/4, ki je bistveno večja in velikokrat ohranjena tudi pri bolnikih s pigmentno retinopatijo.
Definicija slepote in slabovidnosti s klinične perspektive
Definicija slepote in slabovidnosti za Republiko Slovenijo in kriteriji za razvrščanje v kategorije slepote in slabovidnosti (razširjeni strokovni kolegij za okulistiko leta 1996):
Slabovidnost
Slepota
Vidno ostrino boljšega očesa določamo z najboljšo možno korekcijo, tudi če je preiskovanec ne uporablja v očalih ali kontaktnih lečah. Vidno ostrino oftalmologi določajo na standardiziranih optotipih. Vidno polje določamo pod pogoji perimetrije po Goldmannu, zunanjo izoptero pa določamo z značko III/4.
