Koncentracijo radona določamo s pasivnimi ali aktivnimi metodami. Pasivni metodi, ki ju uporabljamo, sta detektor jedrskih sledi in ogleni adsorber (kaseta z aktivnim ogljem).

Ogleni adsorber uporabljamo za določanje popvprečne dvodnevne ali tridnevne koncentracije radona. Merilno območje sega od nekaj Bq/m3 do nekaj 10000 Bq/m3. Merilna negotovost za vrednosti koncentracije radona, nižje od 500 Bq/m3, je 16 %, za višje vrednosti pa 11 %. Metoda je opisana v delovnem postopku laboratorija z oznako DP-LMSAR 3.01.

Detektor jedrskih sledi uporabljamo za določanje povpprečne nekajmesečne koncentracije radona (od enega do treh mesecev). Merilno območje sega od nekaj Bq/m3 do nekaj 10000 Bq/m3, odvisno od časa izpostavitve detektorja Merilna negotovost za vrednosti koncentracije radona, nižje od 200 Bq/m3, je 6 %, za višje vrednosti pa 10 % Metoda je opisana v delovnem postopku laboratorija z oznako DP-LMSAR 3.03.

Z aktivno metodo določamo časovni potek koncentracije radona in radonovih potomcev v obdobju od nekaj ur do nekaj dni. V ta namen uporabljamo merilne instrumente, katerih merilno območje sega od nekaj Bq/m3 do nekaj 10000 Bq/m3. Merilna negotovost je v območju od 9 % do 13 %, odvisno od merilnega instrumenta. Metoda je opisana v delovnem postopku laboratorija z oznako DP-LMSAR 3.02