Zdravstvena tveganja, s katerimi se srečujejo menedžerji

Domov > Managerski pregledi > Zdravstvena tveganja, s katerimi … ečujejo menedžerji

»Iz ocene tveganja delovnega mesta menedžerja lahko povzamemo, da so menedžerji podvrženi vrsti izjemnih obremenitev,« pravi dr. Marjan Bilban, profesor na Medicinski fakulteti UL ter predstojnik ZVD-jevih Centra za medicino dela in Centra za medicino športa. Na ZVD Zavodu za varstvo pri delu smo za varovanje zdravja menedžerjev zasnovali preventivne menedžerske preglede, ki jih izvajajo vrhunski specialisti medicine dela in športa ter drugi strokovnjaki s pomočjo najnaprednejše tehnologije.

Menedzerski pregled ZVD Managerski pregled Zavod za varstvo pri delu

V želji po čim boljših rezultatih dela menedžerji pogosto pozabijo na lastno zdravje.

 

Povzetek dejavnikov tveganja pri menedžerjih:

  • spol – moški so bolj ogroženi v tej dobi (ženski spolni hormoni – estrogeni vplivajo na presnovo maščob in ščitijo ožilje pred boleznimi srca in ožilja);
  • kajenje – pojavnost koronarne bolezni je vsaj dva – krat večja pri kadilcih kot pri nekadilcih;
  • zvišan holesterol v krvi kot posledica nepravilne prehrane – preveč nasičenih maščob v hrani in preveč kalorična hrana;
  • zvišan krvni tlak – povezan je z naraščajočo pojavnostjo in intenzivnostjo ateromskih sprememb na ožilju; večje tveganje za možgansko in deloma tudi srčno kap;
  • telesna nedejavnost – predvsem vpliv na večjo pojavnost koronarne (srčne) bolezni, nekaj manj tudi možganske kapi;
  • prekomerna telesna masa – povezanost z povišanim krvnim tlakom, koronarno boleznijo in možgansko kapjo;
  • prekomerno pitje alkoholnih pijač – povišanje krvnega tlaka in s tem večje tveganje možganske kapi;
  • družinska obremenjenost (tudi družinska hiperholesterolemija);
  • sladkorna bolezen – bolnik s sladkorno boleznijo ima dva –krat večjo verjetnost, da bo umrl zaradi bolezni srca in ožilja, kot tisti, ki te bolezni nima; pri ženskah je tveganje še večje;
  • na skoraj vse te dejavnike tveganja pa vpliva ali pa se z njimi kombinira, tudi stres.

Menedzerski pregled ZVD Managerski pregled Zavod za varstvo pri delu

Na ZVD-ju poskrbimo, da se izvedejo relevantne preiskave in da je pregled kar se da hiter, celoten postopek pa prijeten.

 

Dejavniki, ki najbolj ogrožajo zdravje managerjev
Prim dr. Marjan Bilban, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa
Predstojnik Centra za medicino dela in Centra za medicino športa

Iz ocene tveganja delovnega mesta managerja lahko povzamemo, da so podvrženi vrsti izjemnih obremenitev (predvsem duševnim, marsikdaj pa tudi obremenitvam srčnožilnega sistema, dihal, živčevja in čutil, gibal…). Pomen obremenitev managerjev se še poveča, če poleg tega upoštevamo tudi, da njihovo delo običajno ne pozna osemurnega delavnika, niti prostih vikendov, da nimajo časa za redno prehranjevanje in da prehrani nasploh ne posvečajo potrebne pozornosti (lahko imajo v enem dnevu tri poslovna kosila, naslednje tri dni pa so brez njega), da za ustrezno managerji telesno aktivnost pogosto nimajo časa, ker pa se želijo dokazovati, se s kolegi managerji udeležijo resnih rekreativnih podvigov, kjer pa se od onemoglosti zgrudijo ipd..

Pri menedžerjih srečujemo vse tiste bolezni, ki so značilne za odraslo populacijo srednjih let, prav zaradi znanih obremenitev pa so pri njih še posebej pogoste bolezni srčnožilnega sistema, prebavil in presnove, torej bolezni, ki imajo veliko povezav z vedenjskim vzorcem posameznika in stresom, kot najpomembnejšo obremenitvijo menedžerjev. Mnogo med njimi jih poleg tega tudi kadi, prav tako pa je med njimi precej takih, ki tvegano ali škodljivo posegajo po alkoholu ali so od njega celo odvisni.

Zelo pogosto ugotavljamo pri menedžerjih tudi prekomerno telesno maso, ki je poleg neustrezne prehrane povezana tudi z nezadostno ali, kar je pogosteje, povsem prezrto telesno aktivnostjo.

Menedžerje motiviramo za redno in srednje intenzivno telesno vadbo. Pomagamo jim najti takšno aerobno telesno dejavnost, ki jo bodo najlaže sprejeli in vključili v svoj slog življenja. Primerna telesna dejavnost spodbuja hujšanje na račun maščevja in sočasno povečuje mišično maso in vzdržljivost. Zmerna telesna dejavnost tudi zmanjšuje neugodne učinke stresa.
Prav gotovo pa največkrat povezujemo delo menedžerja z stresom. Stres je pravzaprav odziv duše in telesa na neko dogajanje, ki utegne biti človeku nevarno oziroma, ki zmoti njuno normalno ravnovesje. Znaki stresa, ki nas navedejo na to, da bo potrebno, da razmislimo (sami ali pa s pomočjo ustreznega strokovnjaka) o svojem načinu življenja in o poti, v katero nas vodi so: težko zaspimo, gre nam na jok, utrujeni smo in brezvoljni, redko se nasmejimo, težko se skoncentriramo ali sprejmemo odločitev, mučijo nas nehotni zgibi, glavoboli, bolečine v mišicah, ne dokončamo in lotevamo se vedno novih nalog, občutek preobremenjenosti, težko se pogovarjamo z ljudmi, smo nagle jeze in se težko obvladamo, več pijemo, kadimo in jemljemo zdravila, jemo, čeprav nismo lačni, spremljajo nas temačne misli, zmanjkuje nam delovnega elana …

Zato pogosto v različne oblike preventivnih zdravstvenih pregledov menedžerjev vključujemo tudi pogovore o stresu, seznanimo jih z osnovnimi načini povečevanja obrambnih sposobnosti, tehnikami sproščanja in načeli zdravega načina življenja. Opogumljamo jih, da okrepijo svoje notranje odpornosti proti stresu in poiščejo možno zunanjo oporo, če jo potrebujejo.

Nemalokrat neustrezno obvladovanje stresa prerašča v bolezen – od blage depresije pa vse do težjih psihiatričnih obolenj, kaže se lahko tudi z razjedami prebavil (želodca ali dvanajstnika, ki lahko končuje ob sočasnem vplivu ostalih dejavnikov tveganja – predvsem prekomernega pitja in kajenja, tudi v rakavem obolenju).

Zelo pereča težava pri menedžerjih pa so zgodnja obolenja srčnožilnega sistema. Vsi do sedaj omenjeni dejavniki tveganja se združujejo v ishemični bolezni srca in ožilja, ki se manifestira kot koronarna bolezen srca (angina pektoris – huda bolečina v prsih zaradi nezadostne prekrvljenosti dela srčne mišice ali srčni infarkt – akutna ishemična nekroza dela srčne mišice, ki nastane ponavadi zaradi tromboze v aterosklerotično spremenjeni arteriji) ali cerebrovaskularna bolezen - možganska kap zaradi ateromatozne zožitve žilja ali embolusa ali pa krvavitve iz počene žile).

Povezave: